Komisija za popularizacijo fizike v osnovni šoli

Prvi izbirni test za IJSO je za nami

V ponedeljek, 28. junija 2021, se je 38 osmo- in devetošolcev, udeležencev intenzivnih enotedenskih naravoslovnih priprav, zbralo pred Pedagoško fakulteto v Ljubljani in se zamaskiranih odpravilo v dve veliki, stalno prezračevani učilnici, kjer so prvo šolsko uro reševali biološke naloge, po 15-minutnem odmoru pa naslednji dve šolski uri še kemijske in fizikalne.

Izmed 38 učencev se jih je ducat uvrstilo v ožji izbor. To so Žan Arsov, Tomaž Holc, Aljaž Erman, Martin Alojz Flisar, Aleksander Kosanović, Elizabeta Končan, Enej Jauk, Barbara Kržišnik, Blaž Gašperlin, Svit Miklavčič, Jan Bavdek in Neca Grilec.

Martin Alojz, Blaž, Svit in Jan so letos obiskovali 8. razred, vsi ostali pa 9. S fizikalnimi nalogami je najbolje opravil osmošolec pod šifro EN KALKULATOR. 

Izbranih 12  konec avgusta vabimo za en teden v Plemljevo vilo na Bledu, kjer bo potekal drugi del priprav.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. 

Teden priprav na IJSO se je zaključil

Od četrtka 17. junija do srede, 23. junija 2021 smo na Pedagoški fakulteti, na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti in po zumu vlivali znanje v glave približno 40 osmo- in devetošolcev, ki so v širši množici kandidatov za člane ekipe, ki bo decembra 2021 sodelovala na 19. IJSO, Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi. Izvedli smo dobrih 30 ur predavanj (smo krajšali odmore, se opravičujemo), a smo se malce oddolžili z dobrimi kosili. Tole je nekaj vtisov udeležencev.

Prvi trenutki resnice pridejo s prvim izbirnim testom, ki bo na sporedu v ponedeljek, 28. junija. Z izbirnim testom bomo izbrali manjšo množico (12) kandidatov za ekipo (ekipa sicer šteje 6 članic oziroma članov). Nam je kar malo žal, da gre za tekmovanje; prav z veseljem bi na naslednje priprave, ki bodo konec avgusta v Plemljevi vili na Bledu, povabili prav vse te neumorne in vedoželjne brihtneže hitrih misli (khm, bistroume!).

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. 

Priprave na IJSO so v polnem teku

Smo sredi prvih intenzivnih priprav na Mednarodno juniorsko naravoslovno olimpijado (IJSO). (Kot vidite, se še nismo dokončno odločili, ali ji bomo rekli mladinska ali juniorska...) Danes je 22 učencev v živo gostila Biotehniška fakulteta: na Oddelku za biologijo smo za celo dopoldne in lep kos popoldneva zasedli veliko predavalnico B5. Še dodatnih 18 učencev pa je priprave spremljalo na daljavo preko videokonferenčnega orodja (zuma). Ana Pšeničnik z Oddelka za biologijo je 4 ure predavala o strukturi bioloških sistemov in ekologiji, David Titovšek in Domen Vaupotič pa sta zaključila dan s predavanji o kemijskih vezeh in raztopinah. 

Za arhive smo se ovekovečili tudi s fotografiranjem, za kar je poskrbel priložnostni hišni fotograf Jan Šuntajs. Na sliki, kjer jih je več in so mlajši, so učenci, na tisti, kje nas je manj in smo malo starejši, pa smo vsi, ki te priprave izvajamo ali pa sodelujemo pri njihovi organizaciji. Na posnetku zaslona pa so tisti, ki so morali sedeti doma za računalnikom in sodelovati od daleč.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

IJSO 2021

Pred dvema letoma smo prvič sodelovali na Mednarodni juniorski naravoslovni olimpijadi (International Junior Science Olympiad, IJSO), ki je potekala decembra leta 2019 v glavnem mestu Katarja, Dohi. Lansko leto je olimpijada, ki bi jo morala gostiti Nemčija, zaradi pandemije odpadla. Letos olimpijada, ki jo organizirajo Združeni arabski emirati (ZAE), bo. Godila se bo decembra 2021. Potekala bo v hibridni obliki: tekmovalci ne bodo potovali v ZAE, ampak bodo tekmovali kar v svoji državi.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. Načrtujemo sodelovanje na letošnji IJSO z ekipo letošnjih osnovnošolcev. 

Izbor ekipe bo večstopenjski. Prvi izbor bomo opravili na osnovi rezultatov, ki so jih osmo- in devetošolci dosegli na državnih tekmovanjih v znanju fizike (DMFA) in kemije (ZOTKS) v letošnjem šolskem letu (2020/2021). Na enotedenske teoretične priprave bomo povabili najuspešnejše tekmovalce, ki se bodo teh priprav udeležili bodisi v živo na eni od ljubljanskih fakultet bodisi odaljeno (če niso doma blizu Ljubljane, bodo lahko predavanja spremljali v živo preko interneta). Po pripravah bomo v Ljubljani izpeljali prvi izbirni test, s katerim bomo izmed vseh sodelujočih izbrali 12 učencev, ki se bodo uvrstili v ožji izbor. Kriterij ožjega izbora bo izključno uspeh pri izbirnem testu; rezultat, ki so ga dosegli na državnem tekmovanju, na izbor ne bo vplival. Prisotnost na pripravah bo obvezna.

Enotedenske teoretične priprave iz biologije, kemije in fizike bodo potekale ob zaključku šolskega leta, predvidoma od 17. do 23. junija 2021. Vsaki od ved bomo namenili 10 šolskih ur; skupaj jih bo 30, kar pomeni 6 ur vsak dan. Prvi izbirni test bo predvidoma v ponedeljek, 28. junija.

Ducat učencev, ki se bodo uvrstili v drugi krog, bomo v drugi polovici avgusta za en teden povabili na Bled v Plemljevo vilo, kjer bo potekal drugi del priprav. Po drugem delu priprav bomo izvedli 2. izbirni test, s katerim bomo izbrali ekipo 6-ih učencev, ki bo Slovenijo zastopala na IJSO 2021. Natančnejši opisi sledijo, ko bo čas.

Opomba 1:

Glede na to, da bila je lani IJSO odpovedana, smo letos nekoliko priredili pravila izbora. Kot si lahko pozorna bralka opazila ali bralec opazil, se v širši izbor kvalificirajo tako učenci 8., kot tudi učenci 9. razreda. Na ta način se lahko v olimpijsko ekipo uvrstijo tudi učenci iz generacije letošnjih devetošolcev, ki lani možnosti za sodelovanje na IJSO niso imeli.

Opomba 2:

Učni načrt olimpijade v slovenščini je tu, če pa te zanima originalno besedilo, da najdeš v angleščini tu.

Splošni uspeh osmošolcev na državnem tekmovanju 2021

Vedno je zanimivo izvedeti, kako so učenci na tekmovanju na splošno reševali naloge; katera naloga je bila lahka in katera težka. Osmošolci so naloge reševali uspešneje od devetošolcev. Največje število doseženih točk je bilo 41, povprečje 702 udeležencev pa polovica, 20,9. Njihova porazdelitev po skupnih doseženih točkah je lepa gausovka:

Tudi na A naloge so odgovarjali dobro; pri vsaki nalogi je največji delež učencev izbral pravilni odgovor:

Izračun povprečne hitrosti na intervalu, ki ne zaobjema celotne časovne skale za prikazana grafa jih ni preveč motil, in tudi različni skali za oba grafa ne; to nalogo so pravilno rešili 3 učenci od 4-ih. Najtežja naloga, ki jo je pravilno rešilo le malo manj kot 40 % učencev, pa je bila naloga s 3. Newtonovim zakonom.

Porazdelitvi osmošolcev po doseženih točkah pri B nalogah pa sta taki:

Na splošno so rezultati pri osmošolcih idealni, če upoštevamo, da gre za tekmovanje in da je cilj tekmovanja ta, da dobimo zmagovalce. Te smo dobili in prav na vrhu jih ni za cel razred, ampak je zmagal eden. Dosegel je vse točke (41), 2. do 3. mesto si delita 2, ki sta zbrala 1 točko manj (40), in potem sledita spet 2 z 39 točkami, eden z 38 točkami, 6 tekmovalcev je doseglo 37 in 7 tekmovalcev 36 točk. Po drugi strani pa je večina učencev uspešno rešila vsaj polovico nalog (povprečje je na polovici) in je zelo malo tistih, katerih izkupiček je zelo majhen: le 54 tekmovalcev je doseglo manj kot 10 točk.

Uradni rezultati 41. državnega tekmovanja osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

Danes, 23. maja 2021, smo končno objavili uradne rezultate letošnjega državnega tekmovanja v znanju fizike.

Šolskega tekmovanja se je udeležilo 2756 osmošolcev in 2305 devetošolcev. Osmošolci so osvojili 1014 bronastih Stefanovih priznanj, devetošolci pa 883. Državnega tekmovanja se je udeležilo 702 osmo- in 572 devetošolcev (od na državno tekmovanje uvrščenih 732 in 591, kar pomeni, da je na državnem tekmovanju manjkalo 30 osmo- in 19 devetošolcev). Osmošolci so osvojili 42 zlatih Stefanovih priznanj, devetošolci pa 37, kar sta, glede na število udeležencev šolskega tekmovanja tudi največji možni števili podeljenih zlatih priznanj. Naslednjih 407 najbolje uvrščenih osmošolcev je osvojilo srebrno Stefanovo priznanje; upoštevali smo kriterij iz Pravilnika o največjem možnem številu srebrnih in zlatih priznanj, ki jih lahko prejme največ 15 % udeležencev šolske ravni tekmovanja. Devetošolcev, ki so osvojili srebrno priznanje, je le 225. Pri njih smo morali upoštevati strožji kriterij iz Pravilnika (ki je bil pri najboljših 15 % osmošolcev izpolnjen), in sicer ta, da mora vsak, ki prejme srebrno priznanje, na tekmovanju osvojiti vsaj tretjino vseh možnih točk. V 9. razredu je bilo vseh možnih točk 40 (v 8. razredu pa 41), iz česar sledi, da so srebrna priznanja v 9. razredu osvojili vsi, ki so na tekmovanju dosegli vsaj 14 točk.

Če povzamemo in povemo še nekoliko konkretneje, za vsakega posameznika, ki je tekmoval: za zlato priznanje v 8. razredu je bilo potrebno osvojiti vsaj 34 točk in za srebrno vsaj 18 točk, v 9. razredu pa 28 točk za zlato in 14 za srebrno priznanje.

Tekmovalne naloge so bile vse ocenjene vsaj dvakrat, pri čemer je sodelovalo 143 učiteljev. Če sta se oceni dveh ocenjevalcev razlikovali, smo nalogo ocenili še tretjič. O ocenjevanju bomo še kaj napisali v prihodnosti. 

Ta hip pa čestitamo vsem prejemnikom priznanj in seveda nagrajencem. V 8. razredu so to Martin Alojz Flisar z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, ki je zmagal in osvojil prvo nagrado, ter Enej Hrvatin z OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana in Jan Bavdek z OŠ Jakoba Aljaža Kranj, ki si delita 2. in 3. mesto ter 2. nagrado. V 9. razredu je prvo mesto in prvo nagrado osvojila Jana Bastič z OŠ Gustava Šiliha, Velenje, 2. do 4. mesto in 2. nagrado pa si delijo Žiga Orel z OŠ Mozirje, Benjamin Rajer z OŠ Vodice in Tevž Levstik z OŠ Ljudski vrt Ptuj.

Zmagovalca Martin Alojz in Jana sta naloge rešila popolnoma in v celoti pravilno in dosegla vse točke. Prejemniki 2. nagrade so vse točke zgrešili za 1.

Zamik objave uradnih rezultatov

Odvetniška pisarna iz Celja nam je poslala pritožbo zoper rezultate državnega tekmovanja v znanju fizike. Ker bo reševanje te pritožbe terjalo nekaj časa, se opravičujemo za dodatno zamudo pri objavi uradnih rezultatov.

Učni načrt Mednarodne juniorske naravoslovne olimpijade

Učni načrt MJNO vsebuje nekatere vsebine, ki jih v veljavnih učnih načrtih naravoslovnih predmetov v slovenski osnovni šoli ni. Original učnega načrta (v angleščini) je tu, preveden v slovenščino pa tu.

OBRAZCI in OCENJEVANJE

Tole je stalna bližnjica k fizikalnim obrazcem s tabelo gostot, ki so dovoljen pripomoček na vseh stopnjah tekmovanja iz znanja fizike za Stefanova priznanja.

Tole pa je stalna bližnjica k navodilom za vrednotenje (ocenjevanje) izdelkov tekmovalcev, ki se jih držimo na vseh stopnjah tekmovanja.