74. občni zbor DMFA Slovenije
Spoštovane članice in člani DMFA Slovenije. Vljudno vabljeni na znanstveno popoldne in 74. občni zbor društva, ki bo v petek, 19. novembra 2021 od 17h dalje. Občni zbor bo potekal na daljavo preko spletne aplikacije Zoom, povezava za udeležbo bo 3 dni pred sejo poslana vsem članom na njihove elektronske naslove.
17:00 Znanstveno popoldne
Krajši poljudni predavanji o svojem delu in aktualnih odkritjih na področjih matematike in fizike bosta pripravila fizik prof. dr. Samo Kralj, UM FNM, prejemnik Zoisovega priznanja 2020 in državne nagrade za šolstvo 2021, ter matematik prof. dr. Bojan Mohar, UL FMF in Simon Frasier University, Kanada, prejemnik mednarodne nagrade John L. Synge (2018), nedavno izvoljen med častne člane American Mathematical Society (2020) in v akademijo znanosti pri Royal Society of Canada (2020). (Povzetka predavanj sta na dnu strani.)
18:30 Občni zbor DMFA Slovenije
Predlog dnevnega reda:
Otvoritev
Med čakanjem na sklepčnost bo kratko predavanje Barbare Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta o slovenskem matematičnem in fizikalnem izobraževanju v luči mednarodnih primerjav.
Izvolitev delovnega predsedstva
Spremembe statuta DMFA Slovenije*
Izvolitev častnih članov
Podelitev društvenih priznanj
Poročila o delu društva
Računovodsko in poslovno poročilo DMFA**
Vprašanja in pobude***
Razno
* Predlog spremenjenega statuta je objavljen na spletni strani www.dmfa.si
** Vpogled v dokumentacijo je možen od 15. do 18. 11. po dogovoru (ga. Simona Puncer, racunovodstvo@dmfa.si)
*** Vprašanja in pobude lahko člani pošljejo vnaprej po elektronski pošti do 18.11. na naslov tajnik@dmfa.si
Nežka Mramor Kosta
predsednica DMFA Slovenije
Povzetka vabljenih predavanj:
17:00 Tekoči kristali: poligon osnovne fizike.
Tekoči kristali (TK) združujejo številne izjemne lastnosti, kje se najpogosteje izpostavljajo tekočinsko obnašanje, kristalni-tip urejenosti, optična prozornost ter anizotropnost, »mehkoba« (slednje ponazarja sposobnost izjemnega odzivnost TK na relativno šibke motnje)… Kombinacija teh lastnosti jim podarja številne konkurenčne prednosti glede na druge materiale. Posledično igrajo ključno vlogo v številnih »naravnih« (npr., so bistveni sestavni element bioloških membran) in tehnoloških aplikacijah (npr., tekoče-kristalni zasloni). Poleg tega njihova bogata raznovrstnost struktur omogoča manifestacijo praktično vseh fizikalnih pojavov. Ker so številni »znanstveno vroči« pojavi v TK relativno enostavno sproženi, kontrolirani in opazovani, tekoče kristale pogosto izkoriščamo kot eksperimentalni in teoretični poligon osnovne fizike.
V predavanju izpostavljam fiziko topoloških defektov (TD), katerih obnašanje je zaradi topološkega izvora (ta je neodvisen od mikroskopske strukture sistema) prežeto z univerzalnostmi, ki so zanimive za vsa področja fizike, vključujoč fiziko delcev in kozmologijo. TD ustrezajo lokaliziranim stanjem v TK ureditvi in jih lahko matematično obravnavamo podobno kot »delce« in »antidelce«, ki nosijo »topološke« naboje. Poljudno bom prikazal rezultate naših raziskav, ki dajejo vpogled v fundamentalno delovanje narave.
17:45 Prekrižna števila in Hillova domneva.
Bojan Mohar, IMFM (Ljubljana) in Simon Fraser University (Burnaby, Kanada).
V predavanju bodo predstavljeni osnovni pojmi teorije prekrižnih števil grafov. Gre za geometrijsko-kombinatorični problem, kjer želimo narisati dani graf tako, da bo med povezavami čim manj presečišč. Angleški slikar Anthony Hill je pred več kot 60 leti postavil domnevo, o tem, kakšno naj bi bilo minimalno število presečišč polnega grafa z n vozlišči. Domneva je še vedno odprta. Ogledali si bomo tudi zanimivo povezavo med Hillovo domnevo, Sylvestrovim problemom štirih točk in risbami grafov, ki jih določajo naključno izbrane točke na sferi.
