Preživeli smo 6. Evropsko fizikalno olimpijado, 2. del

V soboto, 21. maja, je v telovadnici Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani med 9. in 14. uro potekal prvi del tekmovanja. Tekmovalke in tekmovalci so reševali eksperimentalno nalogo. Avtorja naloge sta Simon Čopar in Jošt Strgar, oba s Fakultete za matematiko in fiziko UL (na sliki spodaj levo sta Simon in Jošt zamaskiranca, v družbi Eera Uustala iz Estonije, eksperimentalnega čarovnika s preteklih Evropskih fizikalnih olimpijad).

Nenapisano in ne vedno spoštovano pravilo na Mednarodni in Evropski fizikalni olimpijadi je, da je vsebina eksperimentalne (včasih tudi posamezne teoretične) naloge povezana z deželo, ki olimpijado gosti. Letos je bila dežela Slovenija; pojav, ki so ga raziskovali pri eksperimentalni nalogi, pa povezan z najbolj znanim slovenskim fizikom iz preteklosti, Jožefom Stefanom. Ta pojav ima celo svoj zakon, poimenovan po Stefanu (in njegovem učencu Ludwigu Botzmannu): Stefanov oziroma Stefan-Boltzmannov zakon, ki pravi j = σ T ⁴, z besedami pa, da je energija, ki jo vsako sekundo izseva vsak m² površine (črnega) telesa (gostota energijskega toka), ki ima temperaturo T, sorazmeren četrti potenci te temperature (v absolutni skali). Sorazmernostna konstanta σ je,  khm ..., Stefanova konstanta ...

Dijakinje in dijaki so raziskovali termične in svetilnostne lastnosti svetil. Z luksmetrom so merili gostoto energijskega toka, ki jo oddajata dve svetili (klasična volframova žarilna nitka v prav posebnih avtomobilskih žarnicah, katerih zaloga v Evropi je trenutno 0, ker smo vse pokupili mi, in LED) ter določali svetlobni izkoristek obeh svetil. Uporabili so tudi barvne filtre, ki prepuščajo le svetlobo z omejeno valovno dolžino, primerjali osvetljenost pri uporabi dveh različnih filtrov ter iz razmerja določili temperaturo svetila. Z infrardečim termometrom so merili temperaturo površine plastične ploščice, ki se greje, ker nanjo vpada svetloba, ki jo ploščica absorbira. Določili so koeficient toplotne prevodnosti in prestopnosti črne ploščice in albedo bele ploščice. Besedilo celotne naloge je tule. 

Da smo zmanjšali vpliv svetlobe iz okolice na meritve, smo telovadnico zatemnili, kolikor smo jo lahko; prizorišče je bilo filmsko! Fotografa dogajanja Jan Šuntajs in Vojko Opaškar sta odlično opravila z izzivom.