Dr. Marko Razpet in prof. dr. Dragan Mihailović nova častna člana DMFA Slovenije
Občni zbor DMFA Slovenije je 6. marca 2025 v Ljubljani za nova častna člana izvolil dr. Marka Razpeta, zaradi njegovih številnih prispevkov k delovanju društva in izjemnega prispevka k popularizaciji matematike in razvoju matematičnega izobraževanja v Sloveniji, in dr. Dragana Mihailovića, zaradi njegovih izrednih prispevkov k razvoju slovenske fizike in njeni prepoznavnosti v mednarodni skupnosti ter za vestno delo predsednika DMFA Slovenije v letih 2016-2020.
V nadaljevanju objavljamo daljši utemeljitvi obeh predlogov za častno članstvo.
Dr. Marko Razpet se je rodil 22. marca 1949 v Planini pri Cerknem. Leta 1968 je maturiral na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji in leta 1973 diplomiral iz tehnične matematike na takratni FNT Univerze v Ljubljani. Vrsto let je bil zaposlen kot asistent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Po uspešnem zagovoru doktorata iz uporabe umbralnega računa v kombinatoriki se je leta 1989 kot visokošolski učitelj zaposlil na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bodočim dvopredmetnim učiteljem matematike predaval Analizo in druge predmete vse do upokojitve leta 2014. V tem času je na fakulteti opravljal številne funkcije, od predstojnika Oddelka za matematiko in računalništva (1996-98), do članstev v Senatu fakultete in različnih komisijah, tudi za pripravo novih študijskih programov in podobno.
Svoja znanstvena dela s področja umbralnega računa, mrežnih poti, algebre in analize je Marko Razpet objavljal v tujih matematičnih revijah, npr. J. Mathematical Analysis and Appl., Ars Combinatoria, Linear Algebra and its Appl., Discrete Mathematics. Precej obširnih prispevkov je objavil tudi v društveni reviji Obzornik za matematiko in fiziko in v Elektrotehniškem vestniku, kjer obravnava predvsem uporabo matematičnih metod pri nekaterih problemih teoretične elektrotehnike.
V svojem pedagoškem delu je Marko Razpet svoje bogato strokovno matematično znanje pogosto duhovito popestril z umetniškimi, zgodovinskimi, računalniškimi in tehničnimi vložki. Študente je k delu in matematiki spodbujal z aktivnimi in alternativnimi didaktičnimi metodami (tudi z gledališkimi nastopi). Zaradi njegove široke razgledanosti in toplega značaja pa so ga radi prosili za mentorstvo. Tako je bil zanesljiv mentor okoli 240 diplomantom dvopredmetnih smeri Pedagoške fakultete, več magistrantom in somentor eni doktorandki. Mnogi od njegovih študentov so danes prepoznavni strokovnjaki na področju matematike in matematičnega izobraževanja.
Marko Razpet je bil med slovenskimi pionirji uporabe računalnika in tehnoloških pripomočkov pri pouku matematike – številni uporabniki LaTeXa v 1990-tih so svoje prve korake naredili s pomočjo njegovih knjižic in nasvetov. Navdušeno in uspešno je v pouk matematike uvajal tudi uporabo orodij Derive za algebro ter Cabri geometry in kasneje GeoGebre za geometrijo, bodisi v okviru rednih študijskih predmetov in diplomskih del, bodisi v okviru priložnostnih krožkov in seminarjev za študente ali učitelje. Po svojih predavanjih za podiplomske študente na FMF UL je napisal tudi knjigi Ravninske krivulje in Umbralni račun, ki sta izšli pod okriljem založbe DMFA.
Velik del svojega strokovnega delovanja je Marko Razpet posvetil zgodovini matematike, s poudarkom na raziskovanju in ohranjanju zapuščine slovenskih matematikov. Tako je s poglobljenimi strokovnimi prispevki in predavanji sodeloval pri obeležitvi jubilejev Franca Močnika, Jurija Vege, Josipa Plemlja, Ivana Vidava, Franca Hočevarja, Iva Laha, itd. Zgodovinsko delo naštetih slovenskih matematikov je vrsto let redno predstavljal na avstrijskih simpozijih za zgodovino matematike, občasno pa tudi na večjih mednarodnih kongresih, npr. v Budimpešti, Salzburgu in Portorožu. Na pobudo Tomaža Pisanskega je februarja 2010 pomagal ustanoviti in je prvih 5 let tudi vodil Seminar za zgodovino matematičnih znanosti, ki odtlej pod okriljem FMF, IMFM in DMFA neprekinjeno deluje v obliki rednih tedenskih srečanj raziskovalcev in ljubiteljev tega področja.
Marko Razpet je vrsto let aktivno deloval tudi v DMFA Slovenije. Od leta 1990 do 1997 je bil kot predsednik Sekcije za uporabno matematiko član Upravnega odbora društva, v tej funkciji je bil leta 1994 tudi med organizatorji doslej edinega Slovenskega kongresa matematikov in fizikov v Cankarjevem domu. Tudi kasneje je bil zanesljiv in reden sodelavec pri številnih društvenih aktivnostih. Vrsto let je za izobraževalni seminar ob občnem zboru DMFA vsako leto pripravil dve predavanji o aktualnih temah za OŠ in SŠ učitelje matematike, od leta 1995 do 2001 je seminarje v okvirju Stalnega strokovnega izpopolnjevanja sam tudi vodil. Mladim udeležencem poletnih šol DMFA na Bledu in v Bohinju je redno predaval vsako leto od leta 1997 do 2009, kot predavatelj pa je sodeloval še pri številnih drugih priložnostnih seminarjih in strokovnih srečanjih pod okriljem DMFA Slovenije, Pedagoške fakultete UL, Zavoda RS za šolstvo ali drugih organizatorjev.
Kot eden najbolj plodnih slovenskih avtorjev s področja elementarne matematike je napisal in objavil tudi zelo veliko prispevkov za revijo Presek, pri kateri od leta 2003 dalje deluje tudi kot član uredniškega odbora in recenzent. V reviji Obzornik za matematikov in fiziko, pri kateri je od leta 2009 dalje tudi član uredniškega odbora, redno objavlja tudi zgodovinske prispevke in recenzije knjig, opravil pa je tudi izjemno količino strokovnega dela na področju recenzij učbenikov, strokovnih in znanstvenih prispevkov tako za domače kot tuje založnike. Radovednim bralcem in ljubiteljem matematike je v spletnih arhivih Pedagoške fakultete UL na voljo tudi izjemno število Markovih elektronskih rokopisov o različnih matematičnih temah, o katerih razmišlja na njemu lasten, izviren in ustvarjalen način s prepletanjem različnih področij, orodij, jezikov ali zgodovinskih obdobij.
Kot pravi pregovor, da po sadežu spoznaš drevo, lahko Marka Razpeta zanesljivo prepoznamo po njegovem bogatem znanstvenem in strokovnem delu, predvsem pa po njegovih diplomantih - številnih uspešnih učiteljih in učiteljicah matematike na osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji. Za svoje delo je v preteklosti že prejel Bevkovo nagrado občine Cerkno (2002), priznanje DMFA Slovenije (2004) in nagrado RS za življenjsko delo na področju šolstva (2011).
Profesor dr. Dragan Mihailović je vrhunski znanstvenik in eden vodilnih raziskovalcev na področju eksperimentalne fizike kondenzirane snovi. V zadnjem obdobju se osredotoča na raziskave neravnovesnih sistemov in kvantnih faznih prehodov z metodo kratkočasovne spektroskopije.
Rojen je bil leta 1958 in se šolal v Sloveniji, Združenem kraljestvu in ZDA. Diplomiral je iz fizike leta 1979 na Univerzi v Oxfordu, kjer je pri petindvajsetih letih tudi doktoriral s področja laserske spektroskopije elektronskih prehodov v trdni snovi. Podoktorsko usposabljanje je kot Fulbrightov štipendist opravil na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari pri nobelovcu Alanu J. Heegerju, leta 1995 pa je kot gostujoči profesor deloval v Laboratoriju Clarendon na Univerzi v Oxfordu.
Leta 2002 je na Institutu Jožef Stefan ustanovil Odsek za kompleksne snovi, in postal redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPS). Bil je mentor 23 doktorantov ter številnih diplomantov in magistrantov. Je direktor Centra odličnosti za nanoznanosti in nanotehnologije, ki ga je ustanovil leta 2004. Od leta 2021 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), med letoma 2016 in 2020 pa je dva zaporedna mandata predsedoval DMFA Slovenije.
Njegovo raziskovalno delo poganjata radovednost in pionirski pristop k raziskavam z visokim tveganjem. Osrednje področje njegovih raziskav je fizika faznih prehodov, predvsem v superprevodnikih in drugih elektronsko urejenih sistemih, pri čemer uporablja sunkovno lasersko spektroskopijo. Raziskovalno se je ukvarjal tudi z elektronskim in fononskim Ramanovim sipanjem, infrardečo in fotoinducirano absorpcijo, transportom v nizkodimenzionalnih materialih in molekularnim magnetizmom. S sodelavci je kot prvi s časovno ločljivo spektroskopijo raziskal sisteme z valovi gostote naboja v eno- in dvodimenzionalnih sistemih ter opazoval dinamiko kolektivnih načinov pri faznih prehodih z zlomljeno simetrijo. Predlagal in (so)odkril je polaronsko kvantno spinsko tekočino v spojini TaS2, leta 2014 pa je s sodelavci odkril skrito topološko kvantno stanje v elektronskem kristalu, ustvarjeno pod neravnovesnimi pogoji. V isti snovi je kmalu po tem razvil rekordno hiter kvantni spominski element, s čimer je odprl aktualno novo področje raziskav.
Je avtor oz. soavtor 340 izvirnih znanstvenih člankov, med katerimi velja omeniti pet člankov v najprestižnejših revijah Nature in Science. Njegova dela so v mednarodni literaturi citirana več kot 11.000-krat (Web of Science). Poleg tega je nosilec več patentov na področju kvantnih materialov in naprav. Za svoje delo je leta 1986 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 2002 pa Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane materije.
Širša javnost ga pozna kot prvega slovenskega prejemnika projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce, ki ga je leta 2012 prejel za raziskave Koherentnih trajektorij skozi fazne prehode z zlomom simetrije. Na podlagi teh raziskav je leta 2017 prejel tudi ERC projekt za razvoj inovativnih potencialov svojih raziskav. Svoj drugi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce je prejel leta 2024 za raziskave novih skritih metastabilnih ureditev v kvantnih materialih.
S svojim izvirnim, vrhunskim in mednarodno izredno odmevnim raziskovalnim delom profesor Mihailović pomembno prispeva k razvoju fizikalnih znanosti v Sloveniji. Njegova sposobnost jasne in zanimive komunikacije pa zapleteno kvantno znanost približa tudi širši javnosti.
